Loading Dogodki

<< Vsi dogodki

  • Dogodek je potekel.

Delavnica »KOLO LETA«: Januar/prosinec

14. januarja | 10:00 - 19:00

| 220€

»Življenje. Ognjevito, kot kri rdeče, čudovito. Pretaka se, oplaja, na kolesu leta vedno znova poraja.
Življenje. Ljubimo ga, spoštujmo, vnovič in spet praznujmo.«

 

Na nadvse izkustvenih delavnicah »Kolo leta« se bomo potopili v sporočila, ki jih ima za nas pripravljena energija posameznega meseca skupaj z zodiakalnim znamenjem, ki mu vlada, izvajali starodavne obrede naših prednikov in prisluhnili šepetu slovenskih božanstev, ki so povezani z določenim mesecem.
Namen delavnic »Kolo leta« je sprejeti ter spoznati svojo dušo in duha, ju utelesiti, spojiti z rodovitnostjo zemlje in prostranostjo vesolja. S tem se v nas oblikuje občutek brezmejne duhovne in materialne moči, zavemo se svoje rodnosti in plodnosti, začutimo spoštovanje in ljubezen do svojega obstoja, postanemo človek-bog, ki se radosti življenja.

 

Delavnice potekajo enkrat mesečno ob sobotah ob 10.00 uri (predvidoma trajajo do 19.00 ure z vmesnim odmorom za kosilo). Predvideni termini: 14.01.23, 11.02.23, 11.03.23, 15.04.23, 13.05.23, 10.06.23, 15.07.23, 12.08.23, 16.09.23, 14.10.23, 18.11.23, 16.12.23.

Cena posamezne delavnice je 220 EUR.

 

Kratka vsebina:
1. JANUAR/PROSINEC; kozorog (zemlja); božanstvo: Veles, Pehta
Januarja postavljamo temelje za dogajanje v vseh naslednjih mesecih, kar kaže tudi lepo slovensko ime »prosinec«. V tem času namreč prosimo za dobro leto oz. letino, pa tudi za proso, ki je zaradi obilja svojih zrnc davni simbol bogastva.
Energija kozoroga nas neumorno vabi, da se dokončno zavemo, kdo smo (rodimo zavedanje samih sebe), da postanemo ena sama ljubezen, sijoča luč. In slednjo tudi pokažemo navzven, da vse materialno zažari kot bleščeč kristal in naša telesa zasijejo v prelestni lepoti.
Zadnje dni starega leta in prve dni novega leta (od 24. decembra do 6. januarja) so naši predniki imenovali volčje noči. Po zasneženih gozdovih so se podile pehte/pehtre babe (zimske starke), gozdni oz. divji možje in druga skrivnostna bitja. Pod zimskim nebom je divjala divja jaga, ki jo je vodil Veles, bog podzemlja in magije, čuvaj duš, zaščitnik obrtnikov in umetnikov. V davnem izročilu ga srečamo kot starega modreca, ki prinaša modrost, ljubezen in bogastvo.
2. FEBRUAR/SVEČAN; vodnar (zrak); božanstvo: Pust, Kurent; obred: imbolc/svečnica
Februar, najkrajši mesec v letu, s praznovanjem svečnice naznanja prihod luči, vse večje moči sonca. Slednje nakazuje tudi »svečan«, staro slovensko ime za februar. Dnevi se daljšajo, ptički v drevesnih krošnjah vse bolj veselo žgolijo, sv. Valentin “prinese ključ do korenin”.
Energija vodnarja želi, da s sebe stresemo navlako prešlosti, se dokončno osvobodimo blokad, ki smo si jih, največkrat povsem nevede, sami postavili na pot. Da zaključimo proces preobrazbe in postanemo sijoč božji otrok. Da potrgamo spone, široko razpremo krila in svobodni poletimo v brezmejnost neba. Vodnar prinese vizije, mogočne uvide in duhovne preboje.
Pust oz. Kurent je bojevnik, ki mora pregnati zimo, iz zemlje priklicati pomladno rast, zato mora biti močnejši od zimske zmrzali. V pustnem času nihče ne sme biti lačen, pospraviti je potrebno svoj notranji in zunanji dom, pripraviti semena in načrt sajenja (ter življenja nasploh), ga s pomočjo preroških uvidov še dodatno podkrepiti. S praznovanjem svečnice v naše življenje pokličemo svetlobo, se zavežemo duhovnemu vodstvu.
3. MAREC/SUŠEC; ribi (voda); božanstvo: Dajbogec, Vesna; obred: Gregorjevo, ostara /pomladno enakonočje
Marca mama narava razpre svoje nedrje, nas razveseli s prvimi pomladnimi cvetovi. Na Gregorjevo se ptički ženijo in po vodi spuščene lučke naznanjajo čas, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelci za delo ne potrebujejo več prižganih luči. Na pomladno enakonočje se bitja svetlobe, zadolžena za rodovitnost narave, pričenjajo prebujati, zato z najrazličnejšimi obredi, meditacijami ter čaščenji v svoje življenje povabimo strast in plodnost.
Sicer pa nas »sušca« (kot je staro slovensko ime za marec) energija rib silovito vabi, da se odločno potopimo v svoje brezmejne globine, dosežemo oceansko dno. Da dokončno raziščemo svojo podzavest – nezavedni del nas, ki v resnici vodi naše misli, besede in dejanja. Da se očistimo najbolj potlačenih strahov in drugih čustev, ki nas hromijo ter stari, preživeti osebnosti v nas dovolimo, da umre. Da se povsem zlijemo z duhovnim svetom, se zavemo svoje vsemogočnosti in kot pomladno cvetje zadehtimo v osupljivi čarobnosti.
Dajbogec predstavlja sončevo silo, ki poskrbi za prebujenje narave. Njemu v čast so dekleta nekoč na posvečenih krajih pela ljubezenske pesmi. S svojim delom pa pričnejo tudi vesne – velike čarodejke in svečenice, narava vzbrsti, prične se ognjemet rodovitnosti.
4. APRIL/MALI TRAVEN; oven (ogenj); božanstvo: Jarilo/Jarnik, Zeleni Jurij
April (z lepim slovenskim imenom »mali traven«) nas objame z barvito pomladjo, na starodavnem kolesu življenja pričara začetek novega leta. Velikonočni prazniki nas kličejo k počastitvi mame narave, ki se kot cvetoče dekle nežno odpira božajočim žarkom sonca. Da jo s svojo toplino ogreje, naredi rodovitno za spočetje novega življenja. V aprilu od nekdaj slavimo sončnega boga, sijočega mladega moškega, oblečenega v belo in z venčkom rož na glavi, ki je premagal zimo.
Ko se tako na vsakem koraku poraja mlado življenje, ko se zemlja magično prebuja, semena kalijo, rože pomladi omamno cvetijo, drevesa čutno zelenijo, tudi v nas želi vzplamteti moč delovanja. K temu dodatno pripomore še neukročena energija ovna, ki izžareva ogenj mladosti, plodno moč mladega očeta, ki življenje spravi v tek. Notranje vizije, zamisli, ideje … morajo pridobiti materialno, otipljivo podobo.
Da je svetloba premagala temo, nam sporoča tudi Jarilo oz. Jarnik, pomladni bog, ki vstaja iz podzemlja (v novi preobleki ga pri nas poznamo kot Zelenega Jurija). S plesom, petjem in odevanjem v zelenje izkažemo čast ponovni obuditvi življenjske sile. Če pa fant dekletu prinese rdečo pisanico, ji s tem izpove svojo ljubezen.
5. MAJ/VELIKI TRAVEN; bik (zemlja); božanstvo: Lada; obred: beltane/majski mlaj
Maj nosi lepo slovensko ime »veliki traven«. Boginja pomladi prebuja čutne sile ljubezni, vse okrog nas bujno cveti, čarobno zeleni, omamno diši in milo dehti v barviti lepoti. Vrtovi ponujajo prve sadove našega dela, radostimo se moči življenja. Na prvi majski dan s postavljanjem mlaja in kurjenjem ognja počastimo sile narave, ki sodelujejo pri stvarjenju nove letine. Majski mlaj nam sporoča, da je zima dokončno vzela slovo in vabi k čaščenju svetosti dreves.
Mogočni bik, ki vlada velikemu travnu, nas s svojo zemeljsko energijo odločno spoji z življenjem, predstavi zakonitosti bivanja na planetu Zemlja, v nas prebudi neustavljivo potrebo, da poskrbimo za materialno plat svojega obstoja. Ideje, vizije, zamisli se morajo udejanjiti.
V cvetočem maju vajeti življenja v svoje roke vzame Lada, žena vrhovnega boga Svaroga, ki velja za zaščitnico zakona, zaljubljencev in lepote. Poznana je tudi kot gospa oz. kraljica rož, v nas prebudi strast in ljubezen.
6. JUNIJ/ROŽNIK; dvojčka (zrak); božanstvo: Kresnik; obred: litha/poletni solsticij
Junij že s prelepim imenom »rožnik« naznanja čas, ko so vrtovi, travniki, polja in gozdovi polni živopisnega cvetja ter sadov mame narave. Rožnik je en sam praznik veselja, vrhunec leta, saj okrog poletnega sončevega obrata sonce Zemlji pošilja največ sijoče energije. Svetloba prevladuje, zmaguje, nas opaja, doživljamo notranjo poroko moških in ženskih energij.
Junij je mesec, ko želimo vse videti, vse slišati, se vsega naučiti, a ob tem naletimo na oba vidika drevesa spoznanja: na dobro in slabo. Dvojčka postavljata temelje zavedanju, da vsako dejanje s sabo prinese odgovornost za nastale posledice, da sami odločamo o tem, ali bomo podpirali svetle ali temne vidike življenja.
Na kresno noč med 23. in 24. junijem smo nekdaj v čast sončnemu bogu Kersniku oz. Kresniku prižigali kresove (drva za kresni ogenj so prispevale vse hiše v vasi, da je bil ogenj simbol vaškega sodelovanja). Mogočni kresni (ivanjski ali šentjanževski) ogenj, ki se je dvigal iz gričev nad vasmi, je z vaških polj preganjal zle duhove, čistil uroke in klical v vas bogato letino, zdravje in srečo. V kresnem času nabrane cvetice in zelišča, še zlasti zdravilna, imajo čarodejno moč. Na kresno noč se razodevajo tudi skriti zakladi – zlati in modri plameni, ki se švigajo iz tal, kažejo mesto zakopanega bogastva, če se nam v čevlje vsuje praprotno seme, slišimo govorico živali.
7. JULIJ/MALI SRPAN; rak (voda); božanstvo: Perun
Julij nam že s pomočjo imena »mali srpan« napoveduje čas žetve pšenice in drugih žit. S tem prinaša radost obilja, saj so polne kašče žita od nekdaj pomenile, da bo do naslednje letine dovolj hrane za ljudi in živali. Obenem pa nas to obdobje na kolesu leta vabi, da pogledamo, kaj smo doslej sejali in kaj bomo v prihodnosti želi, kliče nas h globoki spremembi vsega, kar ne prinaša notranje izpolnjenosti in občutka bogatosti.
Rak, ki vlada juliju, nas s svojo energijo iz vpletenosti v dogajanje zunanjega sveta povleče vase, v svoj notranji dom. Zahteva, da pozornost obrnemo navznoter, k samim sebi. Da skrbno pregledamo doslej nabrane izkušnje ter pričnemo s pogumnim oblikovanjem sijoče in mogočne osebnosti.
Peruna, sina stvaritelja Svaroga, v zgodovinskih virih srečujemo kot gospodarja neba, bliska in groma. Perun poseduje močno simboliko bojevnika za svobodo in pravico. Njegova energija nam daje moč, da gremo preko ovir, pogum, da stvari navkljub strahu izpeljemo. Vodi nas, da mislimo na uspeh in svoje ideje utelesimo (najprej vizualiziramo v mislih, nato uresničimo v dejanjih).
8. AVGUST/VELIKI SRPAN; lev (ogenj); božanstvo: Živa; obred: lamas/praznik žetve
Avgust, nekdaj poimenovan »veliki srpan«, že s svojim imenom nakazuje na žetev žit in obilje drugih pridelkov. Avgust nas uči odnosa do bogastva, bolj kot kdaj koli v letu nas v svoje nedrje kličejo energije moči, odločnosti, poguma ter prevzema odgovornosti za svoje življenje. 08.08. se odprejo t. i. “levja vrata”, ki nas popeljejo v rojstvo naše osebnosti.
Lev, ki vlada velikemu srpanu in ponazarja moč poletja, nas s svojo ognjeno moško energijo odločno potisne v soočenje z očetom, Bogom – velikim Stvarnikom vesolja in svojo notranjo moško/očetovsko platjo. Lev zahteva, da dozorimo in dobimo veljavo v svetu, razvijemo svojo moč in izpolnimo zemeljsko dolžnost (spočnemo nov rod ter postanemo časten oče družine in širše skupnosti).
Velikega srpana nas s svojo živostjo objame Živa, boginja miline, hvaležnosti, obilja, ljubezni in veselja. Živa je izvir življenja, povezana je z žitom in žetvijo, je boginja vode. Prinese nam znanje, moč ter sposobnost, da cenimo sebe in vse dobro okoli nas. Lamas je praznik žetve, zahvaljevanja vsemu dobremu. Naši predniki so ga obeležili s petjem, plesom, preskakovanjem ognja, s spletanjem žitnih vencev, izdelovanjem žitnih starcev in stožcev. Z njim prihaja čas zavedanja minljivosti, začetek spuščanja materialnega in obračanje k duhovnemu.
9. SEPTEMBER/KIMAVEC; devica (zemlja); božanstvo: Deva in Devač; obred: mabon/jesensko enakonočje
September je čas, ko “sadje na drevesih kima”, zato mesec nosi ime »kimavec«. Prav zoreči sadeži, pobiranje krompirja in drugih poljščin skupaj z jutranjimi meglicami ter vse krajšimi dnevi naznanjajo, da se poletje nežno poslavlja in jesen odločno trka na vrata.
Devica, ki vlada kimavcu, ponazarja rodovitnost mame narave, upodobljena je kot ženska s klasom v roki. Je vidik naše materinskosti, omogoči, da pospravimo sadove svojega dela. Devica od nas zahteva, da se očistimo vse zemeljske umazanije, dokler ne postanemo brezmadežni, deviško čisti, potem pa se posvetimo novih idejam, zamislim, vizijam …
Naši predniki so kimavca tkali močno povezavo z zemljo, saj je bilo treba skrbno pripraviti ozimnico zase in za živali, poskrbeti za materialno plat življenja, da so se preko zime lahko potopili v nevidni svet energij, počivali in načrtovali svojo prihodnost. Zato so v času jesenskega enakonočja (23. septembra) s plesom, pesmijo, kurjenjem ognja in drugimi obredi prosili elemente narave, naj jih nagradijo s še zadnjim obiljem zemeljskih dobrin, se zahvaljevali za prejeto, ugotavljali, kaj v prihodnje narediti še boljše. Pri tem sta jim bila v oporo tudi božanski moški Devač in božja žena Deva, v spoju katerih se rojeva novo življenje.
10. OKTOBER/VINOTOK; tehtnica (zrak); božanstvo: Mokoš; obred: samhain/blagoslov ognja
Oktober z imenom »vinotok« nakazuje preobražanje mošta v vino, iz naših globin pa prične na površje vreti vse, kar nas dela nemirne, neizpolnjene in nezadovoljne. Je čas, ko nas pradavne energije neizprosno postavijo pred ogledalo resnice, da se soočimo z vsem, pred čemer bi še naprej tako radi bežali, lenobno prelagali nekam v prihodnost.
Sicer pa večini barvitega oktobra vlada arhetip tehtnice, ki hrepeni po ljubezni, miru, lepoti in skladnosti na vseh področjih bivanja, pomaga nam, da si znova vrnemo čast, dostojanstvo in spoštovanje. Tehtnica neprizanesljivo stehta vse, kar smo doslej storili, dobra in manj dobra dejanja. Hoče, da se iskreno soočimo tako z zemeljskim kot duhovnim vidikom samih sebe ter sprejmemo božje zakone, ki upravljajo življenje.
Vinotoku vlada boginja Mokoš, velika mati in čarovnica, ki nas prežame z domačnostjo, umirjenostjo, mehkobo, hvaležnostjo, milino in ustvarjalnostjo. Mokoš je največkrat upodobljena kot nosečnica ali pa s pticami (simboli prehoda), bedi nad ženami in ženskimi opravili. Je zaščitnica porodnic, zato je tudi boginja usode. Spominja nas, da v sebi vedno nosimo zametke novih priložnosti in moč za nove začetke. Ob samainu (konec meseca) s prižiganjem ognja praznujemo vrhunec duhovne preobrazbe – staro ter  omejujoče je potrebno v polnosti podoživeti in nato spustiti. Tančice med svetovi se odstrejo, da lažje uvidimo resnico.
11. NOVEMBER/LISTOPAD; škorpijon/orel (voda); božanstvo: Ded/Rod(ovnica); obred: martinovanje
Novembra drevesa odvržejo svoje barvite liste, zato mesec nosi lepo ime »listopad«. Pred nami se razgalijo gole veje ter odstrejo mogočne korenine, s čimer nas mama narava spodbuja, da se tudi mi “goli in bosi” postavimo pred ogledalo resnice, sprejmemo, kdo dejansko smo in zaživimo lepoto, ki se skriva v naši notranjosti. Da pogumno odstremo tančice do nevidnih svetov, se pogovorimo z dušami prednikov, prebudimo starodavne modrosti in zaživimo brezmejno moč svoje duše.
A pred tem nas energija škorpijona piči točno tam, kjer najbolj boli. Življenje nas popelje v svoje podzemlje, da si tam ogledamo vse, kar smo potisnili globoko v svojo podzavest, skrili pred samimi sabo. Ozvezdje Škorpijona – Orla v naša življenja prinese močan preobrat: doživeti moramo mistično smrt stare osebnosti, vpete v družinsko in družbeno okolje, da na koncu kot mogočen orel svobodno poletimo, se zlijemo s svojo dušo, zavemo, kdo v resnici smo in kaj zmoremo. V nas se znova prebudi mogočna duhovna sila, strastno razplamti ogenj življenja, s pomočjo katerega na Zemlji ustvarimo božji raj.
Praznik dedov (rodov) je vezan na prižiganje svečk na oknih ali pred vrati v spomin na družinske in narodne prednike. S pomočjo lučk naj bi rajnki našli pot domov, ponekod so umrlim puščali tudi hrano in priboljške, skakali čez ogenj, pletli venčke, izrekali priprošnje in zahvale, pekli obredni kruh in prepevali. Martinovanje je nadaljevanje jesenskih obredov spravila plodov in zaključek obdobja, ki ga imenujemo jesenski pust. Še dandanes pravijo, da moramo na Martinovo delati obračune za nazaj in poravnati račune z ljudmi.
12. DECEMBER/GRUDEN; strelec (ogenj); božanstvo: Božič/Svarožič; obred: yule/zimski solsticij
December (s starim imenom »gruden«) nas odločno potisne v zavedanje, da skupaj z iztekom leta vse staro in preživeto želi umreti, da v nas lahko prične kaliti seme novih možnosti. Grudna doživimo zimski sončev obrat z najkrajšim dnevom v letu, a ravno ta najgloblja tema nas blagoslovi z neomajno vero v lepši jutri, s pomočjo katere lahko odločno prenovimo dosedanje življenje.
Energija strelca nas vabi, da k sebi pokličemo svojo razpršeno energijo, jo usmerimo v uresničitev želenih ciljev tako na zasebnem kot poslovnem področju. Da iz svojega življenja spustimo vse, kar nas bremeni, jemlje moč in onemogoča izpolnitev poslanstva. Strelec (kentaver) namreč predstavlja ogenj duha, zrelega očeta, velikega učitelja, ki svoje izkušnje prenaša na naslednje rodove. Pokaže nam širši, duhovni vidik našega obstoja, usmerja nas k izpolnitvi dušnih dogovorov, uporabi svojih talentov in darov.
V decembru, najbolj mrzlem in temnem mesecu leta, slavimo najbolj svetle praznike. Nastopijo v belino snežink odeti večeri, ko se ob toplini ognja, praznično obloženi mizi in svečano okrašenem domovanju potopimo v svet čudežev ter prestopamo meje vsakdanje realnosti. Segamo si v dlani in drug drugemu podelimo blagoslove milosti. Prihajamo do novih idej, pogledov in spoznanj. Ob zimskem sončnem obratu se rodi Božič oz. Svarožič, sin vrhovnega boga Svaroga. Svarožič je bog ognja, predstavlja sonce na zemlji. Njemu v čast smo nekdaj kurili kresni ogenj, v peči prižgali drevesni čok (božič, badnjak), domove prekadili s kadilom in poškropili z blagoslovljeno vodo, peli in plesali, prerokovali svojo usodo.

KJE: Ljubljana, Kotnikova ulica 28, Tempelj POT SRCA (soba 029)
KDAJ: sobota, 14.01.23, ob 10.00 uri
CENA: 220 EUR
PRIJAVE: milena.matko@siol.net
PRIPRAVA NA DELAVNICO:
1. Povežimo se z energijo prosinca ter začutimo zemeljsko moč kozoroga – kakšni občutki se prebujajo v nas, kaj želi priti na površje?
2. Pripravimo svojstven obred, s katerim bomo skupaj z bogom magije Velesom in Pehtami (zimskimi starkami) počastili moč zime, na površje prinesli vso svojo modrost in ljubezen, ki ju potrebujemo za uresničitev zadanih načrtov za leto, ki se razprostira pred nami. Zapisane načrte/cilje prinesimo s seboj.

Kolo leta je izraz božje modrosti, ki ob točno določenih časih s pomočjo vpliva zemeljskih in vesoljnih zakonitosti (privlačnosti med planeti, vrtenjem Zemlje okrog sonca, dolžino dni in noči ter izmenjave med njima, sprememb v temperaturah …), v nas odpira posamezna stanja zavesti, prebuja občutke, s pomočjo katerih sprejmemo in spoznamo svojo dušo in duha, svoje duhovno in materialno bistvo, rastemo in napredujemo.
Kolo leta je tudi nadvse zanimiv ples med Bogom in Boginjo, med moško in žensko energijo znotraj in zunaj nas. Ko se uskladimo s kolesom leta, se mu predamo, sočasno zdravimo tudi notranjo ženskost in moškost, kar se nenazadnje odraža navzven – v partnerstvih, družinah in družbi nasploh.

Ljudje smo od nekdaj poskušali slediti naravi, slavili smo sonce, ki je postalo osnova ljudskih praznovanj in obredij. Verjeli smo, da sonce vsako leto ob zimskem kresu, v času najdaljše noči, umre in rodi se mlado sonce. Ki nato raste v pomladnem času, do svoje največje moči sredi poletja in nato spet začenja izgubljati moč vse do naslednjega najkrajšega dneva. Zato smo ob zimskem sončnem obratu praznovali čas rojstva mladega sončnega božanstva, v času pomladne setve vstajenje mladega sonca ter se v poletnem kresnem času poklonili njegovi največji moči.
Praznik je pomenil svečano obleko, skrbno pospravljeno domačijo, pomenil je praznično mizo, na kateri so morale biti jedi, ki jih je narekovalo nezapisano izročilo posameznega kraja. S tem smo ljudje postali dejaven soustvarjalec dogajanja v naravi,  na Zemlji in v vesolju, postali smo človek-bog. Kar nam je simbolično dalo moč v roke, smisel, da obstajamo.

Dobrodošli tudi vaši prijatelji, sorodniki oz. vsi, za katere čutite, da jim bodo delavnice prinesle zadovoljstvo ter ljubeč blagoslov.

S spoštovanjem in ljubeznijo,
Milena Matko

Deli:
Share

Podrobnosti

Datum:
14. januarja
Čas:
10:00 - 19:00
Cena:
220€
Kategorija dogodka:

Prizorišče

Tempelj POT SRCA
Kotnikova ulica 28
Ljubljana, 1000 Slovenija
+ Google zemljevid

Organizator

Milena Matko
Telefon:
051 664 486
Email:
Spletna stran:
https://www.milenamatko.com
Deli:
Share