Vrhunske delavnice in svetovanja za osebnostno ter duhovno rast
Duhovnost
Duhovnost. Beseda, ob kateri ljudem še vedno pade mrak na oči. Toliko različnih odzivov je na njo, pri nekaterih vzbudi pravo paniko. Če na vprašanje, kaj počnem, odvrnem, da ukvarjam z dušo se, duhovnostjo, dobim neštetokrat prestrašen pogled, kot da sem čarovnica, ki bo slej ko prej metlo zajahala in poletela z njo gor na Slivnico. Ali pa me prav zaupljivo, tako pokroviteljsko, čisto tiho vprašajo: »V kateri loži pa si? A potem se greš tiste obrede, saj veš katere?« In se pričnejo prav čudno sliniti. Ali pa vzamejo rožni venec iz torbice, me hočejo pokrižati, poškropiti z blagoslovljeno vodo, me kar v nuno preobrazijo. Običajno najtežje je, ko dobim strog pogled, ki ga spremljajo v črto stisnjene ustnice in se v rokah njihovih znajde beležnica: »No, pa da vidimo! Kolikokrat si bila v Indiji; koliko mesecev preživela v ašramu? Si veganka ali presnojedka? Katere asane si izvedla danes zjutraj ob 6:13 uri, koliko časa si meditirala, mantrala? Si se naučila na pamet citate iz knjige te in te, ki navedeni na str. 314 so? Si …« Zaslišanje, po katerem sledi sporočilo: »Pogubljena si, odpadnica. Škoduješ nam. Ne spoštuješ nas, ne počneš nič pravega.« Ali pa me gospa, ki v dolgo plavajoče krilo je oblečena, takšno na elastiko, s pogledom zamegljenim, nekje tam daleč izgubljenim, z nerazpoznavnim glasom opozori: »Ja, kakšna pa si, kako si pa oblečena? A veš, da če ženska svobodna je, ne nosi nakita, salonarjev? A se še nisi odpovedala vsemu materialnemu?« Ali pa … Vem, vem, vsak ima svoje lastno videnje, dojemanje sveta, vsak hodi po svoji poti srca.
Ampak meni duhovnost pomeni živeti, živeti sebe do zadnjih oktav radosti, živeti v obilnosti vsega dobrega. Se potopiti v sončni zahod, žareti v barvah mavrice, bosa tekati po dehtečem travniku. Prekipevati od navdušenja nad sabo, svojo svetlobo, ljubeznijo. Se poznati do zadnje pore bivanja, sebe k sebi stisniti, ljubiti do onemoglosti. Plesati, peti, se smejati, leteti na krilih angela, cveteti v sreči, obilju vsega čudovitega. Spiti kozarček vinca rujnega, okušati kulinarične dobrote sveta. Biti v polnosti izpolnjena, igrati na strune čutnosti, jih napeti do skrajnih meja uživanja. Potovati, sanjati, živeti v domu pravljičnem. Imeti ob sebi moškega, meni ustreznega partnerja, družino, kup srčnih prijateljev, dušnih zaveznikov. Biti ženska, lepa, pametna, odeta v zlato, svilo, najfinejšo tkanino. Biti strastna, močna, ljubljena. Se imeti rada, rada, rada tako zelo, da bolj ne bi šlo. Objemati svoje Srce, biti jaz in še bolj jaz. Sebe poslušati, sebi slediti, sebe ceniti. Ker zame sem duhovnost jaz, gre za moj najdragocenejši izraz.