Vrhunske delavnice in svetovanja za osebnostno ter duhovno rast
Sram
Včasih me kdo vpraša, če me ni sram govoriti in pisati o tem, kaj se je dogajalo z mano, o nasilju, posilstvih, alkoholu, splavih, takšnih in drugačnih ponižanjih … Da so dogodki, ki bi morali ostati skriti, za vedno zakopani za štirimi stenami oz. obzidjem okolja, v katerem so nastali.
Sram me je bilo, pa še kako, dokler nisem končno odprla ust in prvič spregovorila. Si dovolila začutiti vso bedo svojega otroštva, izjokati potoke solz, vpiti in kričati v jezi, besu in nemoči, da se me je slišalo vse gor do neba, se tresti v smrtnem strahu in paniki. Sram me je bilo, dokler nisem zbrala toliko poguma in notranje moči, da sem pričela odstirati eno tančico za drugo, en zapečaten spomin za drugim, snemati rožnata očala, dokler ni z mojega obraza izginil naučen smehljaj in sem prenehala izgovarjati oguljeno frazo: »Dobro sem.« Sram me je bilo, dokler nisem dojela, da me laganje in pretvarjanje ne bosta pripeljala nikamor, da bo potrebno skozi pekel preteklosti sicer ne bo rajske prihodnosti.
Kot bi bilo včeraj, se spominjam trenutka, ko sem prišla na prvo delavnico z duhovno vsebino, na kateri me je šaman povprašal o mojem odnosu z mamo, o tem, kaj se je z mano dogajalo otroštvu. Zrla sem vanj kot v deseto čudo. »Mama, otroštvo? Ja, vse je bilo čudovito,« sem hotela izustiti. Na srečo so mi možgani v zadnjem hipu sporočili, naj bom raje tiho. Da bo bolje, če prisluhnem nadaljnjim vprašanjem, se potopim v proces, ki se je odvijal pred mojimi očmi. Potem sem se iz dneva v dan učila in še se učim in še se bom, da le resnica prinese odrešitev, da se dejstev ne da ne spremeniti, ne zanikati, ne olepšati. Da pa se jih predelati, sprejeti, osmisliti in znova zaživeti. Na povsem drugih temeljih, s povsem drugačnim pogledom na življenje. Je pa zato potreben čas, potrebni sta volja in vztrajnost, potrebno je vsakodnevno delo in na tone ljubezni do sebe.
Za konec porečem le še to, da dokler sem se sramovala vsega težkega, bolečega, nagnusnega, ponižujočega, sem se sramovala tudi vsega lepega, božjega, milega. Zato se splača iti skozi vse, kajti na koncu te vedno pričaka ljubeče Srce.