Je bilo veliko napisanega in povedanega

Zlasti okrog famoznega leta 2012 je bilo veliko napisanega in povedanega v smislu, da nas bodo prišli reševat nezemljani, ki nas bodo z vesoljskimi ladjami odpeljali na druge planete, da bodo zunanje sile poskrbele za prehod na višji nivo zavedanja, da se bo najmanj nebo odprlo in bodo iskrice ljubezni letele vse naokrog, pa do tega, da se bo novi Odrešenik spustil iz neba ali se vsaj znova rodil …

Nič od tega se ne bo zgodilo, slednje sem že nekajkrat zapisala in znova bom. Ker ljudje še vedno čakamo, odlašamo, prelagamo odgovornost na druge, v sebi pa ne naredimo nič. Vsi tisti nezemljani, odrešeniki, angeli, ki najbolj intenzivno sodelujemo pri preobražanju človeštva, smo že zdavnaj tu, živimo povsem normalno življenje in imamo povsem običajno človeško podobo. Navidezno nismo popolnoma nič posebnega, delujemo anonimno in komajda nas kdo pozna. Nobeni bogovi nismo, ne letamo po zraku in ne držimo čarobnih palčk v rokah. Le vedno znova učimo ljudi, da je potrebno delati, da se moramo v sebi spremeniti jaz, ti, mi vsi, šele potem se bodo tudi v okolju zvrstile spremembe na bolje. Vsak mora v sebi odpreti srce, se soočiti z bolečinami preteklosti, svoji veličastnosti ponižno reči »ja«. Tukaj, sedaj, na Zemlji, v Sloveniji, v čisto vsakdanji realnosti. Brez blišča in diplom, v miru in tišini belega dne ali lepoti noči. Nič drugega ne deluje, nikoli ni in nikoli ne bo. Znova se moramo naučiti spoštovati Zemljo, dom svoj, ime, dušo, pamet in telo. Ljubiti vse, kar smo. Zato stopimo skupaj, podprimo se, pomagajmo drug drugemu in delujmo, iskreno, pošteno, predvsem pa z ljubeznijo.