Nebeška Mama

Nebeška Mama. Mama, ki človeku dušo je vdahnila, z ljubečo roko srca se dotaknila, da v njem ljubezen zapela najlepšo melodijo je Boga. Mama, ki nežno ga je pobožala, da začutil toplino je dotika, svetost z zemljo stika. Mama, ki glas božanski mu podarila je, da lahko opeval svoje bi čudeže. Mama, ki vtkala vanj nebroj srčnih je vrednot, da bi razvijal se, v smeri milega Srca napredoval, sebe v zvezde vkoval. Mama, ki obsijala ga je s strastjo, užitki rajskimi, da rod njegov bi se nadaljeval, ga v neskončnost razveseljeval. Mama, ki naučila ga peti in plesati je, hvaležno pokloniti veličini vsakega se dne. Mama, ki dala mu nežnost in milino je, mehkobo in sveto ime. Mama, ki očarala ga je s pravljico, nebeško mavrico. Mama, ki na pot poslala mu nešteto je angelov varuhov, način razodela mu, da cenil bi se, spoštoval, dostojanstvo v dlaneh pestoval. Mama, ki obdala ga z dehtečim cvetjem je, omamnimi vonjavami, nadzemsko žarečimi barvami. Mama, ki naučila ga ljubečega je prijateljstva, zvestobe in svetega partnerstva. Mama, ki oskrbela ga z vrhunsko je kulinariko, da brbončice zapele okusnosti bi glorijo. Mama, ki posipala ga z zlatim prahom je, obsijala z božanskostjo, nebeško lučjo. Mama, ki naučila ga je delavnosti, tisoče talentov in darov položila mu v zibelko, da mogel bi ustvarjati, v sadovih dela svojega neskončno uživati. …

Nebeška Mama – ena sama Ljubezen jo je, v Človeka položila svoje je Srce. Hvala Stvarstvu, da zopet z nami je in z ljubečo roko vodi nas tja, kjer prične ljubezni se pravljica.