Spolnost in duhovne delavnice

Bilo je povsem na začetku moje duhovne poti, ko sem še naivno mislila, da na področju duhovnosti je pa vse čudovito, se pa vse prav dogaja. Prijavila sem se na vikend delavnico, ki je potekala na drugem koncu Slovenije in za nočitev rezervirala sobo v prostorih, priporočenih s strani organizatorjev. Drugi dan delavnice je med kosilom k meni prisedel simpatičen moški. Pričel me je spraševati, od kod sem, koliko časa že stopam po duhovni poti, ali sem prišla s kom poznanim … Razložila sem mu, da je to moja druga delavnica, da sem v teh vodah povsem nova. Do pričetka popoldanskega dela dogajanja je bilo še slabo uro, zato sem privolila v njegovo povabilo na sprehod po bližnjem parku. “Veš, jaz sem pa domačin. Po globinah duše plujem že dobro desetletje. Bi ti z veseljem pomagal in predlagal še nekaj, da boš hitreje odkrila samo sebe,” je pričel plesti svojo mrežo. “Kaj pa?” sem ga z zanimanjem vprašala. “Zvečer bi prišel k tebi v sobo in te spolno aktiviral. Jaz to res obvladam. Veš, če želiš hitro duhovno rasti, moraš premagati svojo spolno zavrtost.” Od šoka sem pozabila zapreti usta. Na srečo se je v meni pravočasno aktiviral notranji glas in samo sebe sem slišala reči: “Ne, hvala.” V trenutku ga je minila želja, da bi se še naprej sprehajal z mano. Jezno se je obrnil, mi poslal val prezira: “Baba zagamana.” Počutila sem se kot smet, se pričela spraševati, ali je res kaj narobe z mano. Ob kakšnih enajstih zvečer sem iz sosednje sobe zaslišala nadvse glasne in “vroče” zvoke, ki so dajali jasno vedeti, da se za steno dogaja nekaj zelo intenzivnega. In ko sem zjutraj stopila na hodnik, je kot zanalašč ravno tisti hip taisti moški zapuščal sobo poleg moje. Pogled, ki mi ga je namenil, me je pretresel. S prezirom in zaničevanjem mi je dal znova vedeti, da sem neumna kot noč, da bi lahko mene popeljal v nebesa. Znova se je vrnila osramočenost, zmedenost, nisem mogla slediti delavnici. Slednje je opazil tudi vodja delavnice. “Je vse v redu s tabo? Želiš kaj povedati?” me je spodbujal. Danes bi spregovorila, tedaj pa sem tiho zrla v tla, četudi sem še kako rabila nekoga, ki bi mi potrdil, da sem ravnala prav, mi pomagal postaviti se zase, začutiti dostojanstvo in ljubezen do sebe.
Kakšne pet let kasneje sem se na Bledu udeležila večdnevne delavnice priznanega terapevta iz tujine. Všeč mi je bil njegov način dela, saj je znal udeležence skupine popeljati dokaj globoko v doživljanje sebe. Predzadnji dan so pri marsikom na površje prihajale najrazličnejše travme, boleči spomini … Dve udeleženki sta podoživeli incest in precej časa se je ukvarjal z njima. Po večerji sem šla na daljši sprehod ob jezeru in ko sem se vračala do sobe, v kateri sem spala, sem naletela na učitelja. Ravno je stopal v svojo sobo, objemajoč obe udeleženki, pri katerih je prej odstranjeval energije spolne zlorabe. Še preden je zaprl vrata, so se začeli poljubljati. Obstala sem kot vkopana in v trenutku sem izgubila vso navdušenost nad delavnicami, nekaj v meni je umrlo. Vedela sem, da me na njegove delavnice ne bo nikoli več in res me ni bilo.
Par let nazaj me je poklicala znanka, ki je imela za sabo že precej kilometrine na temo delavnic, terapij, svetovanj. “Veš, sem bila na aktivaciji točke G,” je s precej čudnim glasom povedala v telefon. “In kako je bilo,” sem nič hudega sluteč vprašala. “Saj takrat se mi je zdelo v redu, ampak sedaj je pa kup stvari prišlo za mano in presneto slabo se počutim. Veš, sem se morala sleči in potem je šel vame najprej s prsti, nato sva imela pa čisto konkreten spolni odnos.” Kar nekaj časa je trajalo, da sem ji pomagala sprostiti energije “terapije”, predvsem pa predelati sram, krivdo, jezo nase, da je “nasedla”.
Podobnih zgodb bi lahko napisala še in še. In ja, ni preprosto, ko se na terapijah pričnejo sproščati najrazličnejše energije, povezane s spolnostjo, poželenje, občudovanje, strast … A vendar je potrebno vedeti, da so tudi oz. predvsem tudi v duhovnosti potrebne meje, da nam spanje z gurujem ali gurujevko ne bo prineslo nobenega razsvetljenja in odrešitve, kvečjemu še eno travmo več. Zato poslušajmo svoje srce, bodimo čuječni in sledimo svojemu notranjemu glasu vedno in povsod.
In se imejmo v neskončnost radi.