Vem, o nasilju se ne govori, o zlorabah se molči

Vem, o nasilju se ne govori, o zlorabah se molči. Vem, modrice treba je skrivati, o neplačanem delu in izkoriščanju nikoli nikomur povedati. Vem, ob krajah treba se je sprenevedati, ob drogah, orožju, alkoholu … oči si zatiskati. Vem, ob lažnih informacijah in zavajanju ljudi treba se je delati, da le resnica iz njih žari. Vem … Ker kaj bodo pa ljudje porekli na to, kdo ti pa verjel bo vse to. Saj vendar vsako nedeljo k maši hodimo in pred sosedi tako zgledna družina smo. Saj vendar najboljše podjetje v regiji smo in toliko denarja za stike z javnostmi dajemo. Saj že tako dovolj je hudo, kaj šele bo, če na glas kaj povemo. Saj vendar odrasli vedo, kaj z otroki počne se lahko. Saj pristojne službe imamo za to, pa naj oni kaj ukrenejo. Saj…

A resnica je, da z molkom le temo podpiramo, z dejanji storilcev tiho soglašamo. Da s tem ničesar ne razrešimo, le iz dneva v dan, iz življenja v življenje iste stvari prenašamo, žrtev ostajamo. Da strah, sovraštvo, prezir … še naprej na oltar postavljamo, sami pa v bolečini in pomanjkanju Srca nemočni se utapljamo.

Zato dovolimo spregovoriti si, nežno, a globoko resnici pogledati v oči. Ljudem prenesti sporočilo Srca, pokazati pot jim iz brezna brez dna.