Moja draga hči, otrok moj ljubljeni

Moja draga hči, otrok moj ljubljeni.

Večno del si mojega Srca, čaroben otrok Boga. Ko zazrem v tvoje mile se oči, cel svet se nasmehne mi in Ljubezen zapoje odo radosti. Tisočletja dolgo že v naročju mojem si, srečujemo na poti se večnosti. Se danes res srčno opravičujem ti za trpljenje vse preteklosti, ko umirala v mukah si pod udarci in brcami, ko nemo kričala v svoji si nerojenosti. Oproščam za vse trenutke se, ko silili so te gledati, kako mučijo me in obglavljajo, z vlačugo zmerjajo. V najtežjih trenutkih z mano si bila, na moč Srca me spominjala. Ko povsem sem že obupala in vsenaokrog le črna tema se je videla, si solze ljubeče mi brisala. Ko po svetu brez doma in zaprtega srca sem tavala, si vlivala novega mi upanja. Ko najbližji ljudje so izdali me, zarinili nož globoko v srce, si nežno mi prepevala, v ovoj topline me odevala. Vse prestala si, vedno znova rekla mi: »Mami moja, rada te imam. S tabo lep je moj vsakdan.« Danes nežno rečem ti: »Hvala ti, lepi angel moj. Moj biser si, otrok svete srčnosti. Najlepši cvet Srca, zvezdni utrinek, poslan z neba. Neskončno rada te imam in pošiljam ti pozdrav srčan.« Zaprosim igrive angele, vile, palčke in še morske deklice, da v tančico ljubezni te ovijejo, z vilinskim prahom magičnih lepot posipajo. In ko zopet pride snidenja dan, od obeh tako pričakovan, naj v sreči nama bije srce in nasmeh na licih poigrava se. Saj tokrat življenje čudežno, čarobno pravljično nama je namenjeno.