Tehnološki napredek

Ljudje zadnje čase tako radi poudarjamo, kako pametni smo, kako hitro tehnološko napredujemo. A nam samo kratek vpogled v pretekle civilizacije, ki so nekoč živele na Zemlji (če pustimo ob strani življenje na planetih, ki so bistveno bolj duhovno in tehnološko razviti od našega), da jasno sliko, kako klavrna je v resnici današnja situacija. Zato ga ni človeka, ki bi me prepričal, da smo visoko razviti, dokler se kopljemo v tonah smeti in nevarnih odpadkov. Dokler se vozimo s hrupnimi avtomobili na bencinski ali dizelski pogon. Dokler zgradbe razsvetljujemo in ogrevamo tako, da zaradi tega sekamo gozdove, izčrpavamo zaloge nafte, zemeljskega plina, zajezimo reke … Dokler ljudi zdravimo s sintetičnimi zdravili, kemoterapijo, izvajamo kirurške posege, so že majhni otroci na pomirjevalih in antidepresivih. Dokler učenje poteka tako, da so otroci  praktično od rojstva pa do zrele dobe dnevno zaprti v zadušljivih zgradbah, kjer se morajo na pamet učiti izkrivljeno zgodovino in neresnice. Dokler mamo zemljo izsiljujemo s škropivi in umetnimi gnojili. Dokler jemo vse bolj »plastično« hrano, polno konzervansov in drugih škodljivih dodatkov. Dokler za oblačila uporabljamo umetne materiale, polne strupenih barvil. Dokler gre na tone denarja za izdelavo tankov, pušk, vojaških letal, atomskih bomb … namenjenih pobijanju ljudi. Dokler …

V resnici je veliko tehnologije, ki jo danes pošiljamo na trg, namenjene poneumljanju ljudi in odvračanju sebe od svoje duše, od uporabe mogočnih talentov in darov, povezovanja z vesoljno inteligenco, s starodavnimi modrostmi. Izgubljamo na medsebojnih odnosih, ne znamo se več pogovarjati, dotikati, objemati, razumeti sebe in druge, čutiti, spraševati, raziskovati, preko svojega srca priti do Boga. Pozabljamo na srčne vrednote, še zlasti na spoštovanje, ljubezen in hvaležnost.

Pa vendar je ravno to osnova – če namreč nismo duhovno razviti, če nimamo odprtega svojega srca, povezav z zemljo in nebom, ne moremo izumiti visoke tehnologije ali pa jo ne dovolimo uporabiti v praksi ali jo zlorabljamo za uničevanje vsega lepega. Za resnično tehnološko moč potrebujemo duhovno moč, moramo biti v stiku s svojo dušo in celotnim Stvarstvom.

Zato je čas, da se začnemo zavedati, koliko ljubezni se pretaka po naši notranjosti, koliko smo resnično sposobni ustvariti za dobrobit sebe in vseh ljudi. V resnici zmoremo bistveno več, kot nam hočejo dopovedati, zato pričnimo sami sebe »uporabljati«, se z roko v roki podajmo na pot čudovite prihodnosti.